Povtorno proletta ke bide samo nasa13.09.09 @ 23:09
Прегледи: 511 Povtorno proletta ke bide samo nasa
Pogledni mi vo ocite... Gledas li sjaj? Ne plasi se ne moze da te boli mojata sreka. Priblizi se... Go custvuvas li cukanjeto na moeto srce? Cuka samo za tebe, za nas...Dopri gi moite so tvoite usni... Cuvstvuvas li zar? Gorat od zelba za tebe. Ispukani i krvavi od osamenost, cekanje, nadevanje... Ne plasi se...Ni osamenosta ne e tolku strasna ako nekoj go cekas, ako znaes deka povtorno ke se sretnete...Ke se sretneme povtorno na naseto pole, pokrieno so svetlost od mesecinata i ke se smeeme so solzi vo ocite. I togas ke me pregrnes. Ke pocustvuvas strav i zelba, taga i sreka, mraz i zar. Povtorno ke pocustvuvas deka sum tvoja deka tuga nikogas ne sum ni bila. I ke trcame po zelenoto pole ke se trkalame na vlaznata treva davejki se vo more od strasti...Povtorno ke gi gledame zvezdite i ke go custvuvame onaj ist nemir. Ke me pregrnuvas cvrsto i ke me baknuvas kako da e prv pat. I ke zboruvame za nas kako za nekoj stranci na koi ni imeto ne im go znaeme. Zaporavot ke ja prekrati celata taga i neprospienite noki, ludiloto i solzite. So istiot zar ke zboruvame za nasata prolet, mladeskite sonovi. Ke gi premolcime onie teski zborovi i so nasmevka ke kazeme - Gotovo e!- Nema da se prisetuvame na teskoto minato ke postoi samo toj moment NIE! I nema da barame krivici ke ni bide seedno znam, ke izdrzeme. Nasata ljubov e posilna od se! Nema da ja pustime da odleta vo nepovrat. Taa e nasa ptica samo nasa. Si najde svoe mesto i znam, custvuvam ke bide tuka i koga olujata ke stivne...Mozebi nema da bidam onaa istata. So nekoja bora poveke, racete ispukani od osamenost, nozete premoreni od lutanje. No vo dusata ke ostanam ona isto dete koe go sakase onoj ist sonuvac i romanticar, tvoj nezen cvet. Nema na nikoj da dozvolam da me srusi, da me ubie. Ke se boram za nas, za se ona sto e sveto vo nas. I znam deka poveke ni eden udar ne moze da boli, moze samo da me zajakne. Pagav i predhodno, ja tresev prasinata od sebe i povtorno stanuvav, trcav ponatamu...Sekogas imav svoja cel, svoi sonovi...Ke se vratam i ke prodolzime tokmu onamu kade sto zastanavme. I se ke bide isto kako nisto i da ne se slucilo...Ke me cekas??So onaa ista nasmevka vo ocite? So onie isti zborovi na ustata?Cekaj me...Povtorno proletta ke bide samo nasa...Toa nikoj ne moze da ni go odzeme...
Prekrasno..na ova nikoj nema da ostane ramnodusen..